»Po štirih letih študija v tujini sem se vrnila v Slovenijo, prepričana, da bom takoj dobila službo in da se mi bodo odprla vsa vrata. No, to se ni zgodilo.«

»Seveda bomo ost svojega sindikalnega boja usmerili prav v izpolnitev tega načela.«

»Po prihodu v domovino ima načrt, da bo opisal vse, kar je doživel, 'saj so vse moje stvari ostale tam, tako da bom nekako poskušal stvari spraviti v red in popisati, kaj sem tam doživel, še sploh pa, kaj se tam dogaja in kaj sledi za jazidsko skupnost'.«

»Treba je ločiti, kaj je sindikalni boj in kaj je schengenska meja.«

»Na začetku sem bila skoraj pripravljen umreti. Če se boriš z diktatorjem, mu moraš pokazati, da si se pripravljen boriti do konca.«

»Nadaljeval bom.«

»Povedal sem jim, česa se spominjam, kar jim ni bilo všeč, ampak so vseeno nadaljevali s projektom.«

»Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi.«

»Pred dvema desetletjema sem imela raka dojk in vsake toliko časa se je pojavil znova, a ga vsakič premagam. To zame ni nova bitka, vem, kako se moram nanjo pripraviti, in vztrajam v boju.«