»Po štirih letih študija v tujini sem se vrnila v Slovenijo, prepričana, da bom takoj dobila službo in da se mi bodo odprla vsa vrata. No, to se ni zgodilo.«

»Seveda bomo ost svojega sindikalnega boja usmerili prav v izpolnitev tega načela.«

»Po prihodu v domovino ima načrt, da bo opisal vse, kar je doživel, 'saj so vse moje stvari ostale tam, tako da bom nekako poskušal stvari spraviti v red in popisati, kaj sem tam doživel, še sploh pa, kaj se tam dogaja in kaj sledi za jazidsko skupnost'.«

»Treba je ločiti, kaj je sindikalni boj in kaj je schengenska meja.«

»Na začetku sem bila skoraj pripravljen umreti. Če se boriš z diktatorjem, mu moraš pokazati, da si se pripravljen boriti do konca.«

»Nadaljeval bom.«

»Bilo je naporno – deset dni dopusta na leto, delali smo deset ur na dan.«

»Pred dvema desetletjema sem imela raka dojk in vsake toliko časa se je pojavil znova, a ga vsakič premagam. To zame ni nova bitka, vem, kako se moram nanjo pripraviti, in vztrajam v boju.«

»Imela sem krasnega kirurga. V resnici je vse moje operacije opravil robot, kar je neverjetno. Mislim pa, da me je rešila ljubezen. Res verjamem, da me je tokrat rešila ljubezen, ne umetnost. Tik preden sem izvedela, da imam raka, sem se zaljubila«